Protiblokirni zavorni sistem (ABS)
ABS je izboljšana tehnologija, ki temelji na običajni zavorni napravi, in je neke vrste sistem za nadzor varnosti avtomobila s prednostmi protizdrsnega in protiblokirnega sistema. Protiblokirni sistem je v bistvu izboljšana ali izboljšana vrsta običajne zavore.
Protiblokirni zavorni sistemi so zasnovani tako, da preprečujejo blokiranje zavor in zdrs koles pri oteženemu zaviranju ali na mokrih ali spolzkih površinah, kar znatno poveča varnost vsakodnevne vožnje, saj preprečuje nevarno drsenje vozila in omogoča vozniku, da ohrani nadzor nad volanom pri poskusu zaviranja. ABS nima le zavorne funkcije običajnega zavornega sistema, temveč lahko tudi prepreči blokiranje koles, tako da se avtomobil med zaviranjem še vedno obrača, zagotavlja stabilnost smeri zaviranja avtomobila ter preprečuje bočno zavijanje in odstopanje, zato je najnaprednejša zavorna naprava v avtomobilu z najboljšim zavornim učinkom.
Protiblokirni zavorni sistem preprečuje blokiranje kolesa med zaviranjem, kar lahko povzroči: zmanjšanje zavorne sile in zmanjšanje učinkovitosti zaviranja; skrajšanje življenjske dobe pnevmatike; ko avtomobil zavira, se sprednje kolo blokira in avto izgubi sposobnost krmiljenja; bočna sila se zmanjša; ko se blokira zadnje kolo, se zmanjša smerna stabilnost zavore, kar povzroči, da avto močno zavije in se zanese v zadnji del ali zdrsne vstran. Vpliv protiblokirnega zavornega sistema na zmogljivost vozila se kaže predvsem v skrajšanju zavorne poti, ohranjanju sposobnosti krmiljenja, izboljšanju smerne stabilnosti vožnje in zmanjšanju obrabe pnevmatik. V nujnih primerih mora voznik le čim močneje pritisniti na zavorni pedal in ga ne spustiti, za ostalo pa poskrbi ABS, tako da se voznik lahko osredotoči na reševanje nujne situacije in zagotavljanje varnosti avtomobila.
Kratica za protiblokirni zavorni sistem je ABS, polno ime pa je angleško anti-lock brakingsystem ali Anti-skidbrakingSystem. Prvič, "zadrževanje" se nanaša na zavorno ploščico (ali čeljust) in zavorni disk (zavorni boben) brez relativnega drsečega trenja, pri čemer se torni par med zaviranjem segreje, kinetična energija avtomobila pa se pretvori v toploto in na koncu ustavi ali upočasni avtomobil. Drugič, blokiranje kolesa se dejansko nanaša na avtomobil pri zaviranju v sili, ko kolo popolnoma miruje in se ne vrti, kar pomeni, da se avtomobil med zaviranjem pnevmatika ne vrti več. Ko avtomobil zavira, avtomobil na kolo prenese silo, ki mu omogoča, da se ustavi, tako da se kolo ne more več vrteti, vendar ima kolo določeno vztrajnost. Ko se kolo ustavi, se še nekaj časa premika naprej, preden se dokončno popolnoma ustavi. Če sprednja in zadnja kolesa avtomobila niso v isti ravni črti, se zaradi vztrajnosti sprednja in zadnja kolesa premikajo proti svojim sprednjim kolesom. Glede na test omejitve zaviranja pnevmatik pnevmatika ne more zagotoviti bočnega oprijema, ko je linearno zaviranje nasičeno, zato bo vozilo težko nadzorovano. Na ta način se bosta sprednja in zadnja kolesa vrtela v dve različni smeri, vozilo pa bo imelo nenadzorovano zavijanje (zdrs), avto pa bo zavrtel zadnji del. V tem primeru volan avtomobila nima nobenega učinka, avtomobil bo popolnoma izgubil nadzor, v zelo resnih razmerah pa se lahko prevrne, kar povzroči prometne nesreče in druge nevarnosti.
Če so zavore popolnoma blokirane, je ta pretvorba energije lahko odvisna le od trenja med pnevmatiko in tlemi. Trenje se deli na dve vrsti: kotalno trenje in drsno trenje. Koeficient trenja je odvisen od vpliva vlažnosti suhe ceste. Ko se trenje med zavoro in tlemi postopoma povečuje, se nato iz kotalnega v drsno trenje spremeni do kritične točke. Sila drsnega trenja se postopoma zmanjšuje, zato ABS uporablja načelo te krivulje trenja, da fiksira silo trenja kolesa na tej najvišji točki in s tem skrajša zavorno pot. Zaradi močnega trenja se guma pnevmatike segreje, kontaktna površina se lokalno utekočini in zavorna pot se skrajša, bočni zdrs pa pospeši obrabo.
Protiblokirni zavorni sistem (ABS) je ena od raziskovalnih vsebin vzdolžnega dinamičnega nadzora vozil. Protiblokirni zavorni sistem, kot že ime pove, preprečuje enkratno zaviranje avtomobila z uporabo občasnega zaviranja. Nanaša se na samodejno prilagajanje zavornega navora (zavorne sile kolesa), ki deluje na kolo med zaviranjem, da se prepreči blokiranje kolesa, ko je zavorni navor velik. Hkrati lahko sodobni sistem ABS v realnem času določi stopnjo zdrsa kolesa in ohranja stopnjo zdrsa kolesa med zaviranjem blizu optimalne vrednosti. Zato voznik, ko sistem ABS deluje, ne izgubi nadzora nad krmiljenjem vozila zaradi blokiranja sprednjega kolesa, zavorna pot avtomobila pa bo krajša od blokiranja kolesa, da se doseže najboljša učinkovitost zaviranja in zmanjša sila udarca v primeru nesreče.