(1) Dovodna cev za vodo: Dovodna cev za vodo v rezervoarju za vodo je običajno dostopna s stranske stene, lahko pa tudi od spodaj ali od zgoraj. Ko rezervoar za vodo uporablja tlak cevovodnega omrežja v vodi, mora biti izhodna cev opremljena s plavajočim krogličnim ventilom ali hidravličnim ventilom. Plavajoči kroglični ventil običajno ni manjši od 2. Premer plavajočega krogličnega ventila je enak premeru dovodne cevi. Vsak plavajoči kroglični ventil mora biti opremljen z dostopnim ventilom pred njim. (2) Izhodna cev: Izhodna cev rezervoarja se lahko priključi s stranske stene ali od spodaj. Spodnji del izhodne cevi, priključene s stranske stene, ali zgornji del odprtine izhodne cevi, priključene s spodaj, mora biti 50 mm višji od dna rezervoarja. Izhod vodovodne cevi mora biti opremljen z zapornim ventilom. Dovodna in izhodna cev rezervoarja za vodo morata biti nameščeni ločeno. Če sta dovodna in izhodna cev ista cev, je treba na izhodnih ceveh namestiti povratne ventile. Kadar je treba namestiti povratni ventil, je treba namesto dvižnega povratnega ventila uporabiti nihajni povratni ventil z manjšim uporom, višina pa mora biti več kot 1 m pod minimalno gladino vode v rezervoarju. Če si bivalni in gasilski delavci delijo isti rezervoar za vodo, mora biti povratni ventil na požarni odvodni cevi vsaj 2 m nižje od vrha cevi sifona za izpust sanitarne vode (če je nižje od vrha cevi, se uniči vakuum sifona za izpust sanitarne vode in zagotovljen je le pretok vode iz požarne odvodne cevi), tako da se lahko povratni ventil potisne z določenim tlakom. Rezerve požarne varnosti pridejo v poštev, ko izbruhne požar. (3) Prelivna cev: prelivna cev rezervoarja za vodo se lahko priključi s stranske stene ali dna, njen premer cevi pa se določi glede na največji pretok v izpustni rezervoar in mora biti večji od dovodne cevi za vodo L-2. Na prelivni cevi se ne sme namestiti noben ventil. Prelivna cev ne sme biti neposredno povezana z drenažnim sistemom. Uporabljati jo je treba za posredno drenažo. Prelivna cev mora biti zaščitena pred prahom, žuželkami in muhami, na primer z vodnim tesnilom in filtrirno mrežico. (4) Izpustna cev: izpustna cev rezervoarja za vodo mora biti priključena od spodaj na najnižje mesto. Rezervoar za vodo za gašenje požarov in bivalno mizo je opremljen z zapornim ventilom (prestrezni ventil se ne sme namestiti), ki ga je mogoče priključiti na prelivno cev, vendar ni neposredno povezan z drenažnim sistemom. Če ni posebnih zahtev, je premer odtočne cevi običajno DN50. (5) Prezračevalna cev: rezervoar za pitno vodo mora biti opremljen s tesnilnim pokrovom, pokrov pa mora imeti dostopno odprtino in prezračevalno cev. Zračnik se lahko podaljša v notranjost ali na zunanjost, vendar ne do mesta, kjer se pojavljajo škodljivi plini. Ustje zračnika mora imeti filtrirno mrežico, ki preprečuje vdor prahu, žuželk in komarjev v zračnik. Na splošno mora biti ustje zračnika usmerjeno navzdol. Na prezračevalno cev ne smejo biti nameščeni ventili, vodna tesnila in druge naprave, ki ovirajo prezračevanje. Prezračevalna cev ne sme biti priključena na drenažni sistem in prezračevalni kanal. Dihalka ima običajno premer DN50. (6) Merilnik nivoja: Na splošno je treba stekleni merilnik nivoja namestiti na stransko steno rezervoarja, da na mestu prikazuje nivo vode. Če dolžina enega merilnika nivoja ni zadostna, se lahko namestita dva ali več merilnikov nivoja navzgor in navzdol. Prekrivanje dveh sosednjih merilnikov nivoja ne sme biti manjše od 70 mm, kot je prikazano na sliki 2-22. Če rezervoar za vodo ni opremljen s časovnim signalom nivoja tekočine, se lahko signalna cev nastavi tako, da oddaja signal prelivanja. Signalna cev je običajno priključena na stransko steno rezervoarja, njena višina pa mora biti poravnana z dnom prelivne cevi ali površino prelivne vode na baklji. Premer cevi je običajno DN15 signalne cevi, ki se lahko priključi na umivalnik in korito v prostoru, kjer so ljudje pogosto v službi. Če je nivo tekočine v rezervoarju za vodo povezan z vodno črpalko, se rele ali signal nivoja tekočine namesti na stransko steno ali zgornji pokrov rezervoarja za vodo. Najpogosteje uporabljeni releji ali signali nivoja tekočine vključujejo plavajoče kroglične, paličaste, kapacitivne in plavajoče ploščate releje. Za visoko in nizko električno visečo gladino vode v rezervoarju za vodo s tlakom vodne črpalke je treba vzdrževati določen varnostni volumen. Najvišja raven elektronske krmilne vode v trenutku izklopa črpalke mora biti 100 mm nižja od prelivne gladine vode, medtem ko mora biti minimalna raven električne krmilne vode v trenutku zagona črpalke 20 mm višja od projektne minimalne gladine vode, da se prepreči prelivanje ali kavitacija zaradi napak. (7) Pokrov rezervoarja za vodo, notranja in zunanja lestev
