Nagib kolesa
Poleg zgornjih dveh kotov zadnjega kota sornika in notranjega kota, ki zagotavljata stabilno vožnjo avtomobila naravnost, ima premik koles α tudi funkcijo pozicioniranja. α je vključeni kot med presečiščem prečne ravnine vozila in ravnino sprednjega kolesa, ki poteka skozi središče sprednjega kolesa in navpično črto tal, kot je prikazano na sl. 4 (a) in (c). Če je sprednje kolo nameščeno pravokotno na cesto, ko je vozilo prazno, lahko os nagne sprednje kolo zaradi deformacije obremenitve, ko je vozilo polno obremenjeno, kar bo pospešilo delno obrabo pnevmatike. Poleg tega bo navpična reakcijska sila ceste na sprednje kolo vzdolž osi pesta povzročila pritisk pesta na zunanji konec majhnega ležaja, povečala obremenitev zunanjega konca majhnega ležaja in pritrdilne matice pesta , je treba sprednje kolo namestiti vnaprej, da bo pod določenim kotom, da se prepreči naklon sprednjega kolesa. Hkrati ima sprednje kolo pregibni kot, ki se lahko prilagodi tudi loku ceste. Vendar pregib ne sme biti prevelik, sicer bo povzročil tudi delno obrabo pnevmatike.
Nagibanje prednjih koles je določeno z zasnovo zgloba. Zasnova naredi os krmilnega členka in vodoravno ravnino v kot, kot je kot α prednjega kolesa (na splošno približno 1°).
Prednji snop sprednjega kolesa
Ko je sprednje kolo nagnjeno, deluje kot stožec med kotaljenjem, kar povzroči, da se sprednje kolo kotali navzven. Ker omejitve krmilne palice in osi onemogočajo, da bi se prednje kolo odkotalilo, se bo prednje kolo kotalilo po tleh, kar bo poslabšalo obrabo pnevmatike. Da bi odpravili škodljive posledice nagiba prednjega kolesa, pri namestitvi prednjega kolesa sredinska površina obeh sprednjih koles avtomobila ni vzporedna, razdalja med prednjim robom obeh koles B je manjša od razdalja med zadnjim robom A, razlika med AB postane žarek sprednjega kolesa. Na ta način je lahko sprednje kolo v vsaki smeri kotaljenja tesno spredaj, kar močno zmanjša in odpravi neugodne posledice, ki jih povzroča naklon sprednjega kolesa.
Sprednji žarek sprednjega kolesa je mogoče nastaviti s spreminjanjem dolžine prečne vezne palice. Pri prilagajanju se lahko razlika v razdalji med sprednjim in zadnjim delom obeh krogov, AB, ujema z določeno vrednostjo sprednjega žarka glede na položaj merjenja, ki ga je določil vsak proizvajalec. Na splošno se vrednost sprednjega žarka giblje od 0 do 12 mm. Poleg položaja, prikazanega na sliki 5, se razlika med sprednjim in zadnjim delom na srednji ravnini obeh pnevmatik običajno vzame kot položaj merjenja, razlika med sprednjim in zadnjim delom ob strani platišča obeh pnevmatik možno vzeti tudi sprednja kolesa. Poleg tega lahko sprednji žarek predstavlja tudi kot sprednjega žarka.
