Naklon kolesa
Poleg zgoraj omenjenih dveh kotov, zadnjega kota kraljevega čepa in notranjega kota, ki zagotavljata stabilno in ravno vožnjo avtomobila, ima nagib kolesa α tudi funkcijo pozicioniranja. α je kot med presečiščem prečne ravnine vozila in ravnine sprednjega kolesa, ki poteka skozi središče sprednjega kolesa in navpično črto tal, kot je prikazano na sliki 4 (a) in (c). Če je sprednje kolo nameščeno pravokotno na cesto, ko je vozilo prazno, se lahko os zaradi deformacije obremenitve nagne na sprednje kolo, ko je vozilo popolnoma naloženo, kar pospeši delno obrabo pnevmatike. Poleg tega bo navpična reakcijska sila ceste na sprednje kolo vzdolž osi pesta povzročila pritisk pesta na zunanji konec majhnega ležaja, kar bo povečalo obremenitev zunanjega konca majhnega ležaja in pritrdilne matice pesta, zato je treba sprednje kolo vnaprej namestiti pod določenim kotom, da se prepreči nagibanje sprednjega kolesa. Hkrati se lahko kot nagiba sprednjega kolesa prilagodi tudi nagibu cestišča. Vendar nagib ne sme biti prevelik, sicer bo povzročil delno obrabo pnevmatike.
Zasuk sprednjih koles je določen z zasnovo premnika. Zasnova osi ležaja premnika in vodoravne ravnine tvorita kot, pri čemer je kot enak kotu sprednjega kolesa α (običajno približno 1°).
Sprednji snop sprednjega kolesa
Ko je sprednje kolo nagnjeno pod kotom, se ob kotaljenju obnaša kot stožec, zaradi česar se sprednje kolo kotali navzven. Ker omejitve volana in osi onemogočajo kotaljenje sprednjega kolesa navzven, se bo sprednje kolo kotalilo po tleh, kar bo poslabšalo obrabo pnevmatik. Da bi odpravili negativne posledice nagiba sprednjega kolesa, pri namestitvi sprednjega kolesa središčni površini obeh sprednjih koles avtomobila nista vzporedni, razdalja med sprednjim robom obeh koles B je manjša od razdalje med zadnjim robom A, razlika med AB pa postane prečka sprednjega kolesa. Na ta način je lahko sprednje kolo v vsaki smeri kotaljenja blizu sprednjega kolesa, kar močno zmanjša in odpravi negativne posledice nagiba sprednjega kolesa.
Sprednji nosilec sprednjega kolesa je mogoče nastaviti s spreminjanjem dolžine prečne vezne palice. Pri nastavljanju se lahko razlika razdalje med sprednjim in zadnjim delom obeh koles, AB, ujema z določeno vrednostjo sprednjega nosilca glede na merilni položaj, ki ga določi vsak proizvajalec. Na splošno se vrednost sprednjega nosilca giblje od 0 do 12 mm. Poleg položaja, prikazanega na sliki 5, se kot merilni položaj običajno vzame razlika med sprednjim in zadnjim delom v sredinski ravnini obeh pnevmatik, vzame pa se lahko tudi razlika med sprednjim in zadnjim delom na strani platišča obeh sprednjih koles. Poleg tega se lahko sprednji nosilec predstavi tudi s kotom sprednjega nosilca.