Odbijač je varnostna naprava, ki absorbira in blaži zunanje udarce ter ščiti sprednji in zadnji del karoserije avtomobila. Pred dvajsetimi leti so bili sprednji in zadnji odbijači avtomobilov večinoma izdelani iz kovinskih materialov. Vtisnjeni so bili v jeklene profile v obliki črke U z debelino več kot 3 mm, površina pa je bila obdelana s kromom. Z vzdolžnim nosilcem okvirja so bili kovičeni ali varjeni, kar pomeni, da je bila velika reža s karoserijo, kot da bi bil pritrjen del. Z razvojem avtomobilske industrije so avtomobilski odbijači kot pomembna varnostna naprava na poti inovacij. Današnji sprednji in zadnji odbijači avtomobilov poleg ohranjanja prvotne zaščitne funkcije stremijo tudi k harmoniji in enotnosti z obliko karoserije ter k lastni lahkosti. Da bi dosegli ta namen, so sprednji in zadnji odbijači avtomobilov izdelani iz plastike, znane kot plastični odbijači. Plastični odbijač je sestavljen iz treh delov: zunanje plošče, blažilnega materiala in nosilca. Zunanja plošča in blažilni material sta izdelana iz plastike, nosilec pa je izdelan iz hladno valjane pločevine debeline približno 1,5 mm in oblikovan v obliki črke U. Zunanja plošča in blažilni material sta pritrjena na nosilec, ki je pritrjen z vijaki na tirnico okvirja in ju je mogoče kadar koli odstraniti. Ta plastični odbijač uporablja plastiko, v osnovi iz dveh vrst materialov, poliestra in polipropilena, z metodo brizganja. V tujini obstaja tudi vrsta plastike, imenovana serija polikarbonatnih estrov, ki se infiltrira v sestavo zlitine in se z brizganjem zlitine obdeluje iz odbijača, ne le da ima visoko trdnost in togost, temveč ima tudi prednost varjenja in dobre lastnosti premaza, kar pomeni, da je v avtomobilu več prostora. Plastični odbijač ima trdnost, togost in dekorativno vlogo. Z varnostnega vidika lahko v primeru trčenja deluje kot blažilec, ščiti sprednji in zadnji del karoserije. Z vidika videza se lahko naravno združi s karoserijo v celoto, ima dobro dekorativno vlogo in postane pomemben del dekoracije avtomobila.
