Žarnica z žarilno nitko je nekakšen vir električne svetlobe, zaradi katerega se prevodnik segreje in zasveti, potem ko skozi njega teče tok. Žarnica z žarilno nitko je električni vir svetlobe, izdelan po principu toplotnega sevanja. Najpreprostejša vrsta žarnice z žarilno nitko je, da skozi žarilno nitko preide dovolj toka, da postane žarnica, vendar bo imela žarnica kratko življenjsko dobo.
Največja razlika med halogenskimi žarnicami in žarnicami z žarilno nitko je v tem, da je steklena lupina halogenske žarnice napolnjena z nekaj halogenskega elementarnega plina (običajno joda ali broma), ki deluje na naslednji način: ko se žarilna nitka segreje, se atomi volframa uparijo in premikajo proti steni steklene cevi. Ko se približajo steni steklene cevi, se volframova para ohladi na približno 800 ℃ in se združi z atomi halogena v volframov halid (volframov jodid ali volframov bromid). Volframov halid se še naprej premika proti sredini steklene cevi in se vrača k oksidiranemu filamentu. Ker je volframov halid zelo nestabilna spojina, se segreje in ponovno razgradi v hlape halogena in volfram, ki se nato odloži na žarilno nitko, da nadomesti izhlapevanje. S tem postopkom recikliranja se življenjska doba žarilne nitke ne le močno podaljša (skoraj 4-krat daljša od življenjske dobe žarnice z žarilno nitko), ampak tudi zato, ker lahko žarilna nitka deluje pri višji temperaturi, s čimer doseže večjo svetlost, višjo barvno temperaturo in večjo svetilnost. učinkovitost.
Kakovost in zmogljivost avtomobilskih svetilk in luči imata pomemben pomen za varnost motornih vozil, naša država je leta 1984 oblikovala nacionalne standarde v skladu s standardi evropske ECE, zaznavanje učinkovitosti porazdelitve svetlobe svetilk pa je eno najpomembnejših med njimi.
