Žarnica z žarilno nitko je vrsta električnega vira svetlobe, ki po pretoku toka skozenj segreje prevodnik in ga naredi svetlečega. Žarnica z žarilno nitko je električni vir svetlobe, ki deluje po principu toplotnega sevanja. Najenostavnejša vrsta žarnice z žarilno nitko je tista, pri kateri skozi nitko teče dovolj toka, da postane žarilna nitko, vendar ima žarnica kratko življenjsko dobo.
Največja razlika med halogenskimi žarnicami in žarnicami z žarilno nitko je v tem, da je steklena lupina halogenske žarnice napolnjena z nekaj elementarnega halogenskega plina (običajno joda ali broma), kar deluje na naslednji način: ko se žarilna nitka segreje, se atomi volframa uparijo in se premikajo proti steni steklene cevi. Ko se približajo steni steklene cevi, se volframova para ohladi na približno 800 ℃ in se združi z atomi halogena, da tvori volframov halogenid (volframov jodid ali volframov bromid). Volframov halogenid se še naprej premika proti središču steklene cevi in se vrača v oksidirano žarilno nitko. Ker je volframov halogenid zelo nestabilna spojina, se segreje in ponovno razgradi v halogenske pare in volfram, ki se nato odloži na žarilno nitko, da nadomesti izhlapevanje. S tem postopkom recikliranja se življenjska doba žarilne nitke ne le močno podaljša (skoraj 4-krat večja od žarnice z žarilno nitko), ampak tudi zato, ker lahko žarilna nitka deluje pri višji temperaturi, s čimer doseže večjo svetlost, višjo barvno temperaturo in večji svetlobni izkoristek.
Kakovost in delovanje avtomobilskih žarometov in luči imata pomemben pomen za varnost motornih vozil. Naša država je leta 1984 oblikovala nacionalne standarde v skladu z evropskimi standardi ECE, zaznavanje porazdelitve svetlobe žarometov pa je eden najpomembnejših med njimi.
