Naprava, ki zagotavlja blažilec za avtomobil ali voznika med udarno obremenitvijo.
Pred dvajsetimi leti so bili sprednji in zadnji odbijači avtomobilov večinoma izdelani iz kovinskih materialov. Vtisnjeni so bili v jeklene profile v obliki črke U, debeline več kot 3 mm. Površina je bila obdelana s kromom in zakovičena ali zvarjena skupaj z vzdolžnim nosilcem okvirja. Z razvojem avtomobilske industrije je avtomobilski odbijač kot pomembna varnostna naprava na poti inovacij. Današnji sprednji in zadnji odbijači avtomobilov poleg ohranjanja prvotne zaščitne funkcije stremijo tudi k harmoniji in enotnosti z obliko karoserije ter k lastni lahkosti. Da bi dosegli ta namen, so sprednji in zadnji odbijači avtomobilov izdelani iz plastike, znane kot plastični odbijači. Odbijač je varnostna naprava, ki absorbira in blaži zunanje udarce ter ščiti sprednji in zadnji del karoserije avtomobila. Pred dvajsetimi leti so bili sprednji in zadnji odbijači avtomobilov večinoma izdelani iz kovinskih materialov. Vtisnjeni so bili v jeklene profile v obliki črke U, debeline več kot 3 mm. Površina je bila obdelana s kromom in zakovičena ali zvarjena skupaj z okvirjem. Z razvojem avtomobilske industrije so tudi avtomobilski odbijači kot pomembna varnostna naprava na poti inovacij. Današnji sprednji in zadnji odbijači avtomobilov poleg ohranjanja prvotne zaščitne funkcije stremijo tudi k harmoniji in enotnosti z obliko karoserije ter k svoji lahkosti. Da bi dosegli ta namen, so sprednji in zadnji odbijači avtomobilov izdelani iz plastike, znane kot plastični odbijači. Plastični odbijač je sestavljen iz treh delov, kot so zunanja plošča, blažilni material in nosilec. Zunanja plošča in blažilni material sta izdelana iz plastike, nosilec pa je izdelan iz hladno valjane pločevine debeline približno 1,5 mm in je vtisnjen v utor v obliki črke U; zunanja plošča in blažilni material sta pritrjena na nosilec, ki je pritrjen z vijakom na tirnici okvirja in se lahko kadar koli odstrani. Ta vrsta plastičnega odbijača uporablja plastiko, v osnovi poliestrsko in polipropilensko serijo dveh materialov, z uporabo metode brizganja. V tujini obstaja tudi vrsta plastike, imenovana polikarbonski ester, ki se infiltrira v sestavo zlitine in se brizga zlitine, pri čemer se odbijač predela v odbijač, ne le da ima visoko trdnost in togost, temveč ima tudi prednosti varjenja, dobro prevleko in večjo količino v avtomobilu. Plastični odbijač ima trdnost, togost in dekoracijo, kar z varnostnega vidika lahko deluje kot blažilec trkov, ščiti sprednji in zadnji del karoserije, kar se tiče videza, se lahko naravno združi s karoserijo v celoto, ima dobro dekoracijo in postane pomemben del dekoracije avtomobila.
