Odbijač je varnostna naprava, ki absorbira in blaži zunanje udarce ter ščiti sprednji in zadnji del karoserije avtomobila. Pred dvajsetimi leti so bili sprednji in zadnji odbijači avtomobilov večinoma izdelani iz kovinskih materialov. Vtisnjeni so bili v jeklo v obliki črke U, debeline več kot 3 mm. Površina je bila obdelana s kromom in zakovičena ali zvarjena skupaj z okvirjem. Z razvojem avtomobilske industrije je avtomobilski odbijač kot pomembna varnostna naprava na poti inovacij. Današnji sprednji in zadnji odbijači avtomobilov poleg ohranjanja prvotne zaščitne funkcije stremijo tudi k harmoniji in enotnosti z obliko karoserije ter k lastni lahkosti. Da bi dosegli ta namen, so sprednji in zadnji odbijači avtomobilov izdelani iz plastike, znane kot plastični odbijači. Plastični odbijač je sestavljen iz treh delov, kot so zunanja plošča, blažilni material in nosilec. Zunanja plošča in blažilni material sta izdelana iz plastike, nosilec pa je izdelan iz hladno valjane pločevine debeline približno 1,5 mm in je vtisnjen v utor v obliki črke U; Zunanja plošča in blažilni material sta pritrjena na nosilec, ki je pritrjen na okvir z vijakom in ju je mogoče kadar koli odstraniti. Ta vrsta plastičnega odbijača uporablja plastiko, v osnovi poliestrsko in polipropilensko serijo dveh materialov, izdelanih z metodo brizganja. V tujini obstaja tudi vrsta plastike, imenovana polikarbonatni ester, ki se infiltrira v sestavo zlitine in brizga zlitine ter tako izdela odbijač, ne le da ima visoko trdnost in togost, temveč ima tudi prednosti varjenja in dobre lastnosti premaza, kar pomeni, da se v avtomobilu več prostora nabira. Plastični odbijač ima trdnost, togost in dekorativni učinek. Z varnostnega vidika lahko deluje kot blažilec trkov, ščiti sprednji in zadnji del karoserije. Z vidika videza se lahko naravno združi s karoserijo v celoto, ima dober dekorativni učinek in postane pomemben del dekoracije avtomobila.
