Sprednji del prejme silo udarca, ki jo sprednji odbijač porazdeli na ohišja za absorpcijo energije na obeh straneh, nato pa se prenese na levo in desno sprednjo tirnico ter nato na preostali del karoserije.
Sila udarca vpliva na zadnji del, sila udarca pa se preko zadnjega odbijača prenese na ohišje za absorpcijo energije na obeh straneh, na levo in desno zadnjo tirnico ter nato na druge strukture karoserije.
Nizko trdni odbijači se lahko spopadejo z udarcem, medtem ko visoko trdni odbijači igrajo vlogo prenosa sile, razpršitve in blaženja ter se končno prenesejo na druge strukture karoserije, nato pa se zanašajo na trdnost strukture karoserije, da se uprejo.
Amerika ne obravnava odbijača kot varnostno konfiguracijo: IIHS v Ameriki odbijača ne obravnava kot varnostno konfiguracijo, temveč kot dodatek za zmanjšanje izgub pri trčenju pri nizki hitrosti. Zato testiranje odbijačev temelji tudi na konceptu, kako zmanjšati izgube in stroške vzdrževanja. Obstajajo štiri vrste testov trčenja odbijačev IIHS, in sicer testi čelnega trčenja spredaj in zadaj (hitrost 10 km/h) ter testi bočnega trčenja spredaj in zadaj (hitrost 5 km/h).
