Dolga zavorna luč je običajno nameščena na zgornjem delu zadnjega dela vozila, tako da vozilo, ki vozi za njim, zlahka zazna zaviranje sprednjega dela vozila in prepreči trčenje od zadaj. Povprečen avtomobil ima namreč na zadnjem delu že nameščeni dve zavorni luči, eno levo in eno desno.

Torej, dolga zavorna luč se imenuje tudi tretja zavorna luč, dolga zavorna luč, tretja zavorna luč. Dolga zavorna luč se uporablja za opozarjanje vozila za seboj, da se prepreči nalet od zadaj.

Vozila brez visokih zavornih luči, zlasti avtomobili in mini avtomobili z nizkim podvozjem, pri zaviranju zaradi nizkega položaja zadnje zavorne luči običajno nimajo dovolj svetlosti, zato vozniki vozil za seboj, zlasti tovornjakov, avtobusov in avtobusov z visokim podvozjem, včasih težko jasno vidijo. Zato je skrita nevarnost trčenja od zadaj relativno velika. [1]

Številni rezultati raziskav kažejo, da lahko dolge zavorne luči učinkovito preprečijo in zmanjšajo pojav naleta od zadaj. Zato se dolge zavorne luči pogosto uporabljajo v mnogih razvitih državah. Na primer, v Združenih državah Amerike morajo biti v skladu s predpisi od leta 1986 vsa novo prodana vozila opremljena z dolgimi zavornimi lučmi. Vsa lahka tovorna vozila, prodana od leta 1994, morajo imeti tudi dolge zavorne luči.